ponedeljek, 27. september 2010

38. Pripravimo peč in oljni gorilnik na novo sezono

Zima je pred vrati. Kaj je treba postoriti pri peči na kurilno olje? Peč na kurilno olje ima boljše in čistejše izgorevanje kot npr. star kotel na trda goriva, a se kljub temu na stenah naberejo saje in druge nečistoče. Te je treba pred vsako kurilno sezono temeljito očistiti, saj zmanjšujejo prenos toplote na ogrevalno vodo. Če je nečistoč veliko in čiščenje ni redno, lahko hitro pride do zmanjšanja učinkovitosti delovanja kotla od 5% do 10%. Čistimo s krtačami, ostrimi predmeti, cunjami in podobno. Za trdovratnejše nečistoče so na voljo tudi tekočine oz. spreji, ki se razpršijo po kotlu in ob zagonu gorilnika le te nečistoče izgorijo. Drugo pomembno opravilo pa je servis gorilnika. Pri servisiranju oljnega gorilnika in oljne napeljave se izvede: čiščenje ali zamenjava vseh filtrov za olje (filter na dovodu goriva, filtri na gorilniku), čiščenje kanalov in naprav za dovod zraka (kanali za dovod zraka, loputa, ventilator), čiščenje glave gorilnika, čiščenje fotocelice, menjava razpršilne šobe (enkrat na leto ali enkrat na dve leti), kontrola tesnosti cevi za olje, kontrola električne napeljave, kontrola elektrod in nastavitev po potrebi. Po kontrolah in menjavah sledijo meritve in nastavitve gorilnika za optimalno delovanje (meritve sajavosti, temperatura dimnih plinov, vlek, tlak črpalke, barva plamena…). Meritve in nastavitve izvajajo pooblaščeni serviserji z bolj ali manj napredno opremo. Po meritvah nam mora serviser izdati zapisnik meritev. Te zapisnike shranjujemo in primerjamo med posameznimi servisi skozi leta. Dobro nastavljen in redno vzdrževan gorilnik nam lahko prihrani do 10% goriva na leto, za razliko od slabo vzdrževanega. Cene rednega letnega servisa oljnega gorilnika se gibljejo med 60€ in 110€, vključno z menjavo razpršilne šobe.

Učinke: Manjša poraba goriva ob rednem vzdrževanju ogrevalne naprave


sreda, 01. september 2010

37. Pijte čim boljšo vodo – tudi s pomočjo filtrov

Pitna voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Na trgu sicer nima tako visoke »denarne« vrednosti kot npr. nafta, zlato, baker, lahko pa je v nekem trenutku ali nekem delu sveta pitna voda neprecenljiva, kot npr. v vse pogostejših sušah, poplavah in drugih naravnih katastrofah, ko ljudje ostanejo brez pitne vode nujne za preživetje.
V Sloveniji imamo srečo, da imamo veliko vodnih virov, ki so glede na druge dele sveta relativno čisti, podnebje pa nam je tudi »zaenkrat še« naklonjeno. Zagotavljanje pitne vode in normative pitne vode v Sloveniji urejata dva predpisa, t.j. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV6487.html) in Pravilnik o pitni vodi (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_PRAV3713.html). Pravilnik o oskrbi s pitno vodo določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Pravilnik o pitni vodi pa določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Skladno s pravilniki mora izbrana služba redno preverjati kakovost vode (monitoring) in o tem poročati pristojnim organom ter po potrebi obveščati občane. Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, pa morajo biti občanom oz. uporabnikom vedno na razpolago pri upravljavcu.

Vse lepo in prav bi lahko rekli, lahko smo mirni, a vendar temu ni čisto tako. Tudi v Sloveniji se pri monitoringu pitne vode kar pogosto pokažejo odstopanja od še dovoljene količine posamezne snovi, kot določa pravilnik. Pri nekaterih vzorcih najdejo pesticide, pri drugih povečano število bakterij, uporabljajo se snovi za dezinfekcijo vode (»kloriranje«). Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami vsako leto pripravlja letno poročilo o monitoringu in tudi siceršnjem stanju pitne vode v Sloveniji (http://www.ivz.si/?ni=115). Kot je navedeno v enem izmed zadnjih poročil (slika 30, vir: poročilo za 2009) se število vzorcev pitne vode, v katerih je ugotovljena prisotnost posameznih pesticidov, v letnem obdobju 2004, 2006 – 2009, povečuje s statistično jasno izraženim trendom naraščanja. V poročilih so navedene še druge ugotovitve. Pričakovati je, da bo pitna voda v prihodnje še bolj onesnažena. Po vsej verjetnosti je to odsev človekovega malomarnega ravnanja do vodnih virov, intenzivnega kmetovanja, uporabe pesticidov, odlaganja odpadkov, težke industrije in podobno.

Da si še naprej zagotovimo relativno dobro pitno vodo si lahko pomagamo tudi z vodnimi filtri. Sam sem mnenja, da je filter boljša, vsekakor pa cenejša rešitev, kot kupovanje vode v plastenkah. Obstajajo različni filtri za različne namene. Pred nakupom se je dobro pozanimati kakšno je trenutno stanje pitne vode v vaših vodovodih, da boste lahko kupili kar najbolj primeren filter. Trenutno stanje lahko preverite pri vašem upravljalcu vodovoda. Sam imam izkušnjo s podpultnim filtrom podjetja Ekom d.o.o. (http://www.ekom.si/) za mehansko filtracijo trdnih delcev in filtracijo s pomočjo aktivnega oglja proti kloru, pesticidom in podobno. Filter deluje dobro, voda ima boljši okus, cena izdelka pa je korektna.

Za konec… idealno bi bilo, da ne bi potrebovali niti filtrov, niti plastenk, vendar se to zdi glede na vse večje onesnaževanje le še kot privid. Vsi bi si morali prizadevati, da ohranimo vodne vire in jih ne onesnažujemo. Država bi morala pri tem odigrati ključno vlogo in narediti vse kar je možno, da se vodni viri zaščitijo in da se v tla izpušča čim manj nevarnih snovi. Bomo čez 20 let še pili vodo iz pipe ali bomo »pitno vodo« drago plačevali?