Mesec april je bil v znamenju odpadkov in akcije »Očistimo Slovenijo«, ki je bila zelo odmevna. Po podatkih organizatorjev je bilo v akcijo vključenih približno 12 odstotkov prebivalcev Slovenije in zbranih je bilo najmanj 60.000 kubičnih metrov odpadkov (vir: http://www.ocistimo.si/). Ne glede na različne poglede in tudi kritike nekaterih je bila akcija velik uspeh. Pri odpadkih bi lahko govorili o dveh glavnih povezanih problemih. Prvi problem je nastajanje odpadkov in drugi problem je kaj s temu odpadki narediti. Povsem logično je, da bi morali vsi težiti k temu, da nastane čimmanj odpadkov, ko pa odpadki že nastanejo, pa bi morali z njimi ravnati na način, da imajo čim manjši vpliv na okolje in zdravje ljudi.
To področje ravnanja z odpadki ureja EU direktiva o ravnanju z odpadki in pri nas v Sloveniji Uredba o ravnanju z odpadki. Tako direktiva kot uredba uvajata t.i. pet stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki in sicer:
(a) preprečevanje nastajanja;
(b) priprava za ponovno uporabo;
(c) recikliranje;
(d) druga predelava, npr. energetska predelava, in
(e) odstranjevanje.
Najprej se moramo torej vsi truditi, da nastane čimmanj odpadkov. To med drugim za potrošnika pomeni, da kupujemo tisto kar res potrebujemo, da kupujemo in uporabljamo racionalno, da ne nasedamo vsaki reklami in da izdelke uporabljamo čimdlje. Če pa odpadek nastane, ga po hierarhiji poskušamo najprej ponovno uporabiti. Če oz. ko ponovna uporaba ni več možna, odpadek poskusimo reciklirati (npr. pločevinke). Četrta stopnja je druga predelava, kot npr. sežig za pridobivanje energije, zadnja in najslabša pa je varno in trajno odlaganje odpadkov. Če imamo to hierarhijo stalno pred očmi bomo dejansko zmanjšali količino odpadkov.
Učinek: Zmanjšanje količine odpadkov
