Za vas imamo novo edinstveno čistilo, ki bo spremenilo vaše življenje, odslej naprej bo vse čisto kot v pravljici, madeži in bakterije so preteklost, vse je dišeče in čisto … so tudi vam znane te besed iz televizijskih oglasov? Ste morda že kdaj prešteli koliko litrov raznovrstnih kemikalij porabimo na leto v enem gospodinjstvu? Menda jih je kar okoli 200 litrov na leto. Največji paradoks pa je to, da s čistili in kemičnimi snovmi sploh ne čistimo, ampak onesnažujemo, hkrati pa z dragimi oglasi to še množično spodbujamo. Po mojem mnenju bi moralo biti na koncu televizijskih oglasov za čistila, detergente in pripravke za osebno higieno napisano nekaj podobnega kot pri alkoholu ali cigaretah … »Lahko resno škodujejo vašemu zdravju in zdravju planeta!«
Največji problem je, da praktično vsa čistila in kemikalije končajo na takšen ali drugačen način v kanalizacijskem omrežju, od tod pa preko čistilne naprave (ali tudi ne) neposredno v rekah in morjih. Koncentracije strupenih snovi povzročajo v vodah propadanje življenja (pogini rib) ali spremembo življenja. Kemična kontaminacija je vse bolj akuten problem. V primeru, da se neželene kemične snovi kopičijo v vodnih organizmih, ki jih potem tudi uživamo, imamo začarani krog.
Z nekoliko širšim pogledom na problematiko pa je hitro jasno, da čistila in detergenti ne onesnažujejo samo takrat ko jih uporabljamo, ampak puščajo za seboj sledi že prej v sami proizvodnji in nato še po uporabi kot nevaren odpadek (embalaža in ostanki kemikalij).
Kaj torej storiti? Najprej omejimo uporabo, zmanjšajmo količine kemikalij, premislimo če neko snov prav zares potrebujemo, pri kupovanju kemikalij bodimo pozorni na vsebnost škodljivih snovi (http://www.zps.si/dom-in-vrt/cistila-in-detergenti/oznacevanje-nevarnih-snovi.html?Itemid=332). Ne nasedajmo na vedno nova ultra huda čistila, ki nam jih preko ekrana skorajda polagajo v naše roke. Potem pa se poskusimo spomniti kako smo čistili včasih, morda spet uporabimo kis, časopisni papir, pralno sodo, rastlinsko milo.
Največji problem je, da praktično vsa čistila in kemikalije končajo na takšen ali drugačen način v kanalizacijskem omrežju, od tod pa preko čistilne naprave (ali tudi ne) neposredno v rekah in morjih. Koncentracije strupenih snovi povzročajo v vodah propadanje življenja (pogini rib) ali spremembo življenja. Kemična kontaminacija je vse bolj akuten problem. V primeru, da se neželene kemične snovi kopičijo v vodnih organizmih, ki jih potem tudi uživamo, imamo začarani krog.
Z nekoliko širšim pogledom na problematiko pa je hitro jasno, da čistila in detergenti ne onesnažujejo samo takrat ko jih uporabljamo, ampak puščajo za seboj sledi že prej v sami proizvodnji in nato še po uporabi kot nevaren odpadek (embalaža in ostanki kemikalij).
Kaj torej storiti? Najprej omejimo uporabo, zmanjšajmo količine kemikalij, premislimo če neko snov prav zares potrebujemo, pri kupovanju kemikalij bodimo pozorni na vsebnost škodljivih snovi (http://www.zps.si/dom-in-vrt/cistila-in-detergenti/oznacevanje-nevarnih-snovi.html?Itemid=332). Ne nasedajmo na vedno nova ultra huda čistila, ki nam jih preko ekrana skorajda polagajo v naše roke. Potem pa se poskusimo spomniti kako smo čistili včasih, morda spet uporabimo kis, časopisni papir, pralno sodo, rastlinsko milo.
Morda še namig za konec: ni vse zlato kar se sveti – in ni vse čisto kar se sveti in diši.
Učinek: manjše onesnaževanje voda ter ohranjanje življenja v vodah.
1 komentar:
Kis je čudovito sredstvo za čiščenje vodnega kamna in tudi stekla. Steklo čistimo s kisom in zbrišemo z navadnim časopisnim papirjem. Poleg tega ga lahko uporabimo namesto mehčalca, kar je še posebej primerno za vse, ki so alergični na razno razne mehčalce. In moram priznati, da mi gre oglaševanje vseh oh in sploh čistil, praškov hudo na živce. Da niti ne omenjam vseh osvežilcev zraka v stanovanju. Haloooo??? Tega pa res ne razumem ...
Objavite komentar