31. Obnovimo staro štirno

Nedavno, nekaj 10 let nazaj, so se številne hiše in kmetije ponašale s štirno ali vodnjakom iz katerega se je črpala kapnica ali podtalnica. Voda se je uporabljala za pranje, zalivanje, kmetijska opravila, za kuhanje in umivanje, v primeru požara pa tudi za gašenje. Ko se je zgradilo vodovodno omrežje, so se štirne in vodnjaki pričeli opuščati, s tem pa se je žal spremenil tudi naš odnos do vode. Dandanes lahko še vidimo nekaj štirn, veliko pa je že zapuščenih in neuporabnih. Smiselno bi bilo, da prevzamemo večjo odgovornost za vodo v naši okolici, obnovimo kakšen vodnjak in vidimo kaj se je zgodilo z vodo. Morda bomo presenečeno ugotovili, da je voda še čista in uporabna, mogoče bo na njej plaval oljni madež, morda bo imela sumljiv vonj, ali pa je sploh ne bo več v vodnjaku. S tem ko bi začeli ponovno uporabljati vodo iz vodnjaka, bi dvakrat premislili s čim bomo zastrupljali vrt, kje bomo oprali škropilnico in kam zlili odplake, kam bo steklo motorno olje, ki ga morda zlijemo kar na travo na dvorišču. Če bi uporabljali podtalno vodo, bi lahko spremljali kakovost vode, nivo vode ter izdatnost vodnega vira skozi čas. Glede na čase, ki se nam obetajo zaradi vse večjega onesnaževanja in glede na ekstremne vremenske razmere, nam morda stara štirna pride še kako prav. Morda pa bi bilo koristno poznati še koga, ki zna zabijati cevi za črpanje podtalne vode, kot so to delali včasih (navrtana cev, polnjena s soljo, zabijanje) - če ima kdo izkušnjo z zabijanjem na star način se priporočam za komentar.

Pri obnovi ali gradnji vodnjaka oz. štirne ne smemo pozabiti kaj nam nalaga zakonodajalec. Zakon o vodah namreč pravi, da bi morali pridobiti vodno dovoljenje tudi za čisto navadno štirno (za uporabo podtalnice) ter jo vpisati v vodno knjigo. To pa je lahko že dejavnik, ki vpliva na odločitev nekoga ali bo obnovil štirno ali jo bo pustil vnemar. Morda pa je to izziv za občino ali kakšno podjetje, ki lahko z neko spodbudo vpliva na odločitve občanov, da vsi skupaj prevzamemo večjo odgovornost za vodo pod našimi nogami.

In ne pozabimo na dejstvo, da je na vsem svetu ogromno vode, a le 2,5% je sladke in le majhen delček te sladke vode je na voljo za uporabo človeštvu – varujmo jo!

Učinek: večja odgovornost za čisto vodo, dodaten vodni vir v primeru suše

Blog 99 okolju prijaznih nasvetov postal partner kampanije "Ukrepaj zdaj!"

Letos decembra bodo na podnebni konferenci v Koebenhavnu svetovni voditelji odločali o usodi človeštva. Štiri nevladne organizacije (Umanotera, društvo Focus, Greenpeace Slovenija in mladinsko združenje Brez izgovora) so v septembru 2009 začele kampanijo "Ukrepaj zdaj!", s katero se želi informirati javnost o pomenu te konference ter zahtevati od slovenske vlade, da se zavzame za ambiciozen in pravičen podnebni dogovor. Naslov spletne strani kampanije je http://www.ukrepajzdaj.org/ na kateri je na voljo tudi peticija - vabljeni k podpisu.

Blog 99 okolju prijaznih nasvetov je postal podpornik kampanije Ukrepaj zdaj! Ukrepaj zdaj tudi ti, za začetek pa si oglej spodnji video.

30. Čistila, detergenti, belila, deodoranti…

Za vas imamo novo edinstveno čistilo, ki bo spremenilo vaše življenje, odslej naprej bo vse čisto kot v pravljici, madeži in bakterije so preteklost, vse je dišeče in čisto … so tudi vam znane te besed iz televizijskih oglasov? Ste morda že kdaj prešteli koliko litrov raznovrstnih kemikalij porabimo na leto v enem gospodinjstvu? Menda jih je kar okoli 200 litrov na leto. Največji paradoks pa je to, da s čistili in kemičnimi snovmi sploh ne čistimo, ampak onesnažujemo, hkrati pa z dragimi oglasi to še množično spodbujamo. Po mojem mnenju bi moralo biti na koncu televizijskih oglasov za čistila, detergente in pripravke za osebno higieno napisano nekaj podobnega kot pri alkoholu ali cigaretah … »Lahko resno škodujejo vašemu zdravju in zdravju planeta!«

Največji problem je, da praktično vsa čistila in kemikalije končajo na takšen ali drugačen način v kanalizacijskem omrežju, od tod pa preko čistilne naprave (ali tudi ne) neposredno v rekah in morjih. Koncentracije strupenih snovi povzročajo v vodah propadanje življenja (pogini rib) ali spremembo življenja. Kemična kontaminacija je vse bolj akuten problem. V primeru, da se neželene kemične snovi kopičijo v vodnih organizmih, ki jih potem tudi uživamo, imamo začarani krog.

Z nekoliko širšim pogledom na problematiko pa je hitro jasno, da čistila in detergenti ne onesnažujejo samo takrat ko jih uporabljamo, ampak puščajo za seboj sledi že prej v sami proizvodnji in nato še po uporabi kot nevaren odpadek (embalaža in ostanki kemikalij).

Kaj torej storiti? Najprej omejimo uporabo, zmanjšajmo količine kemikalij, premislimo če neko snov prav zares potrebujemo, pri kupovanju kemikalij bodimo pozorni na vsebnost škodljivih snovi (http://www.zps.si/dom-in-vrt/cistila-in-detergenti/oznacevanje-nevarnih-snovi.html?Itemid=332). Ne nasedajmo na vedno nova ultra huda čistila, ki nam jih preko ekrana skorajda polagajo v naše roke. Potem pa se poskusimo spomniti kako smo čistili včasih, morda spet uporabimo kis, časopisni papir, pralno sodo, rastlinsko milo.

Morda še namig za konec: ni vse zlato kar se sveti – in ni vse čisto kar se sveti in diši.

Učinek: manjše onesnaževanje voda ter ohranjanje življenja v vodah.

29. Čas pospravljanja na vrtu in kompostiranje

V zadnjem delu poletja in jeseni pobiramo pridelke po naših vrtovih ter jih spravljamo za ozimnico. Kaj pa naj naredimo z vsemi odmrlimi, posušenimi ali poškodovanimi rastlinami, ko čistimo po vrtu? Pravi odgovor je kompostiranje.
Vsak dober vrtnar se zaveda, da je kompostiranje sila uporabno. Namesto, da odpadki končajo v smeteh ali v ognju, se lahko le ti koristno uporabijo za pridelavo komposta. To je zelo poceni način za ohranjanje rodovitne zemlje na vrtu in hkrati koristen za naravo. Kar potrebujemo je prostor ob vrtu v površini 1 kvadratni meter ter kompostnik, ki se lahko izdela iz malo debelejših vej ali iz lesa starega ostrešja, ki ga ne potrebujemo več. Kompostnik je lahko tudi zidan ali iz reciklirane plastične mase. Najboljši je seveda lesen, ki ga enostavno z nekaj truda izdelamo kar doma. Kompostnik naj bi imel prostornino 1m3, spodaj mora biti v stiku z zemljo, da lahko vanj pridejo organizmi potrebni za pridelavo komposta, priporočljiva je topla in delno senčna lega. Kompostiramo tako, da nalagamo plasti rastlin oz. organskih odpadkov, med plastmi pa je priporočljivo »cepiti« z zemljo. V kolikor so kompostnik in surovina pravilno pripravljeni, da lahko potekajo procesi razkrajanja, imamo v nekaj mesecih uporaben kompost za gnojenje.
Podrobnejši napotki za kompostiranje so na voljo v raznih vrtnarskih priročnikih. Kar je pomembno je to, da se za takšno predelavo odpadkov odločimo in storimo nekaj koristnega za naravo in tudi za našo denarnico, ker bomo kupili manj umetnih gnojil.

28. Okolju prijazne počitnice?

Smo sredi julija in smo že dobro zakorakali v počitnice. Počitnice so običajno čas ko se sprostimo, pozabimo na probleme, odpotujemo v druge kraje za kakšen teden ali dva in se vrnemo prenovljeni domov. Kaj pa okolje v tem počitniškem času? Tudi na počitnicah ne smemo pozabiti na okolje, saj so naše počitnice za naš planet čisto običajni dnevi – zemlja nima počitnic in čuti naše ravnanje prav vsak dan. Kaj lahko naredimo, da bodo naše počitnice oz. potovanje kolikor se da okolju prijazno:

• Ob odhodu na potovanje izključimo električne aparate (razen hladilnikov in skrinj) ter zaprimo vodo.


• V kolikor potujemo z avtom zelo dobro načrtujemo pot, da bo pot čimkrajša in bomo čimmanjkrat zašli (razne navigacijske naprave zelo olajšajo pot).


• S seboj vzamemo toliko prtljage kot jo potrebujemo.


• Če je možno se na dopust odpravimo po Sloveniji ali v bližnje države. Daljše poti pomenijo večje izpuste toplogrednih plinov.


• Izbiramo počitniške destinacije, kjer se zavedajo pomena odgovornega ravnanja do okolja. Nekatere nastanitve že imajo zelene oznake, ki govorijo o prijaznosti do okolja – npr. turistične kmetije.


• Na počitnicah ravnamo odgovorno z odpadki, porabljeno vodo za prhanje, razsvetljavo, hrano in še kaj – kot bi bili doma.

Največji vpliv na okolje pri naših počitnicah naredimo s prevozom. V kolikor se odločimo za letalo, bomo po vsej verjetnosti pustili za seboj največ toplogrednih plinov. Če enako razdaljo prevozimo z avtom bo naš izpust toplogrednih plinov na osebo običajno manjši. V kolikor pa se odločimo za javni prevoz (avtobus, vlak, avtovlak) pa bo izpust toplogrednih plinov praviloma najmanjši.

Treba pa je osvetliti še en vidik počitnic. Obstajajo namreč počitniške destinacije, kjer so za naše počitniške užitke uničili veliko narave (sekanje gozdov, gradnje umetnih počitniških otokov, sprememba celotnega območja, sprememba vegetacije, spreminjanje toka rek in voda, izsuševanje). Ali druga skrajnost, da so sredi puščave zgradili zelene oaze, pripeljali vodo iz daljnih krajev, zgradili ogromne bazene, pri čemer pa je le nekaj korakov proč od počitniškega kompleksa izredna suša, ljudje nimajo čiste vode, nimajo vode za gojenje rastlin, polno je odpadkov, ni hrane ... mi pa se lepo sončimo za zastraženim obzidjem in uživamo v izobilju. Prav je, da razmislimo tudi v teh stvareh in se odločimo ali si bomo dopustili dopustovati na takšnih lokacijah ali ne. Če takšnih lokacij ne bomo podpirali jih ne bodo gradili.

Če želite izračunati kakšen bo vaš CO2 odtis, ko se boste peljali na počitnice, lahko uporabite enega od brezplačnih kalkulatorjev, ki so na voljo (npr. http://www.energijasi.com/) ali vtipkajte v Google: CO2 footprint calculator.

Učinek: manjši izpusti toplogrednih plinov in okolju prijazne počitnice