30. Čistila, detergenti, belila, deodoranti…

Za vas imamo novo edinstveno čistilo, ki bo spremenilo vaše življenje, odslej naprej bo vse čisto kot v pravljici, madeži in bakterije so preteklost, vse je dišeče in čisto … so tudi vam znane te besed iz televizijskih oglasov? Ste morda že kdaj prešteli koliko litrov raznovrstnih kemikalij porabimo na leto v enem gospodinjstvu? Menda jih je kar okoli 200 litrov na leto. Največji paradoks pa je to, da s čistili in kemičnimi snovmi sploh ne čistimo, ampak onesnažujemo, hkrati pa z dragimi oglasi to še množično spodbujamo. Po mojem mnenju bi moralo biti na koncu televizijskih oglasov za čistila, detergente in pripravke za osebno higieno napisano nekaj podobnega kot pri alkoholu ali cigaretah … »Lahko resno škodujejo vašemu zdravju in zdravju planeta!«

Največji problem je, da praktično vsa čistila in kemikalije končajo na takšen ali drugačen način v kanalizacijskem omrežju, od tod pa preko čistilne naprave (ali tudi ne) neposredno v rekah in morjih. Koncentracije strupenih snovi povzročajo v vodah propadanje življenja (pogini rib) ali spremembo življenja. Kemična kontaminacija je vse bolj akuten problem. V primeru, da se neželene kemične snovi kopičijo v vodnih organizmih, ki jih potem tudi uživamo, imamo začarani krog.

Z nekoliko širšim pogledom na problematiko pa je hitro jasno, da čistila in detergenti ne onesnažujejo samo takrat ko jih uporabljamo, ampak puščajo za seboj sledi že prej v sami proizvodnji in nato še po uporabi kot nevaren odpadek (embalaža in ostanki kemikalij).

Kaj torej storiti? Najprej omejimo uporabo, zmanjšajmo količine kemikalij, premislimo če neko snov prav zares potrebujemo, pri kupovanju kemikalij bodimo pozorni na vsebnost škodljivih snovi (http://www.zps.si/dom-in-vrt/cistila-in-detergenti/oznacevanje-nevarnih-snovi.html?Itemid=332). Ne nasedajmo na vedno nova ultra huda čistila, ki nam jih preko ekrana skorajda polagajo v naše roke. Potem pa se poskusimo spomniti kako smo čistili včasih, morda spet uporabimo kis, časopisni papir, pralno sodo, rastlinsko milo.

Morda še namig za konec: ni vse zlato kar se sveti – in ni vse čisto kar se sveti in diši.

Učinek: manjše onesnaževanje voda ter ohranjanje življenja v vodah.

29. Čas pospravljanja na vrtu in kompostiranje

V zadnjem delu poletja in jeseni pobiramo pridelke po naših vrtovih ter jih spravljamo za ozimnico. Kaj pa naj naredimo z vsemi odmrlimi, posušenimi ali poškodovanimi rastlinami, ko čistimo po vrtu? Pravi odgovor je kompostiranje.
Vsak dober vrtnar se zaveda, da je kompostiranje sila uporabno. Namesto, da odpadki končajo v smeteh ali v ognju, se lahko le ti koristno uporabijo za pridelavo komposta. To je zelo poceni način za ohranjanje rodovitne zemlje na vrtu in hkrati koristen za naravo. Kar potrebujemo je prostor ob vrtu v površini 1 kvadratni meter ter kompostnik, ki se lahko izdela iz malo debelejših vej ali iz lesa starega ostrešja, ki ga ne potrebujemo več. Kompostnik je lahko tudi zidan ali iz reciklirane plastične mase. Najboljši je seveda lesen, ki ga enostavno z nekaj truda izdelamo kar doma. Kompostnik naj bi imel prostornino 1m3, spodaj mora biti v stiku z zemljo, da lahko vanj pridejo organizmi potrebni za pridelavo komposta, priporočljiva je topla in delno senčna lega. Kompostiramo tako, da nalagamo plasti rastlin oz. organskih odpadkov, med plastmi pa je priporočljivo »cepiti« z zemljo. V kolikor so kompostnik in surovina pravilno pripravljeni, da lahko potekajo procesi razkrajanja, imamo v nekaj mesecih uporaben kompost za gnojenje.
Podrobnejši napotki za kompostiranje so na voljo v raznih vrtnarskih priročnikih. Kar je pomembno je to, da se za takšno predelavo odpadkov odločimo in storimo nekaj koristnega za naravo in tudi za našo denarnico, ker bomo kupili manj umetnih gnojil.

28. Okolju prijazne počitnice?

Smo sredi julija in smo že dobro zakorakali v počitnice. Počitnice so običajno čas ko se sprostimo, pozabimo na probleme, odpotujemo v druge kraje za kakšen teden ali dva in se vrnemo prenovljeni domov. Kaj pa okolje v tem počitniškem času? Tudi na počitnicah ne smemo pozabiti na okolje, saj so naše počitnice za naš planet čisto običajni dnevi – zemlja nima počitnic in čuti naše ravnanje prav vsak dan. Kaj lahko naredimo, da bodo naše počitnice oz. potovanje kolikor se da okolju prijazno:

• Ob odhodu na potovanje izključimo električne aparate (razen hladilnikov in skrinj) ter zaprimo vodo.


• V kolikor potujemo z avtom zelo dobro načrtujemo pot, da bo pot čimkrajša in bomo čimmanjkrat zašli (razne navigacijske naprave zelo olajšajo pot).


• S seboj vzamemo toliko prtljage kot jo potrebujemo.


• Če je možno se na dopust odpravimo po Sloveniji ali v bližnje države. Daljše poti pomenijo večje izpuste toplogrednih plinov.


• Izbiramo počitniške destinacije, kjer se zavedajo pomena odgovornega ravnanja do okolja. Nekatere nastanitve že imajo zelene oznake, ki govorijo o prijaznosti do okolja – npr. turistične kmetije.


• Na počitnicah ravnamo odgovorno z odpadki, porabljeno vodo za prhanje, razsvetljavo, hrano in še kaj – kot bi bili doma.

Največji vpliv na okolje pri naših počitnicah naredimo s prevozom. V kolikor se odločimo za letalo, bomo po vsej verjetnosti pustili za seboj največ toplogrednih plinov. Če enako razdaljo prevozimo z avtom bo naš izpust toplogrednih plinov na osebo običajno manjši. V kolikor pa se odločimo za javni prevoz (avtobus, vlak, avtovlak) pa bo izpust toplogrednih plinov praviloma najmanjši.

Treba pa je osvetliti še en vidik počitnic. Obstajajo namreč počitniške destinacije, kjer so za naše počitniške užitke uničili veliko narave (sekanje gozdov, gradnje umetnih počitniških otokov, sprememba celotnega območja, sprememba vegetacije, spreminjanje toka rek in voda, izsuševanje). Ali druga skrajnost, da so sredi puščave zgradili zelene oaze, pripeljali vodo iz daljnih krajev, zgradili ogromne bazene, pri čemer pa je le nekaj korakov proč od počitniškega kompleksa izredna suša, ljudje nimajo čiste vode, nimajo vode za gojenje rastlin, polno je odpadkov, ni hrane ... mi pa se lepo sončimo za zastraženim obzidjem in uživamo v izobilju. Prav je, da razmislimo tudi v teh stvareh in se odločimo ali si bomo dopustili dopustovati na takšnih lokacijah ali ne. Če takšnih lokacij ne bomo podpirali jih ne bodo gradili.

Če želite izračunati kakšen bo vaš CO2 odtis, ko se boste peljali na počitnice, lahko uporabite enega od brezplačnih kalkulatorjev, ki so na voljo (npr. http://www.energijasi.com/) ali vtipkajte v Google: CO2 footprint calculator.

Učinek: manjši izpusti toplogrednih plinov in okolju prijazne počitnice

27. Pripravimo se na boj s sušo

V mestih in tudi na vaseh je vse več asfaltiranih ali tlakovanih površin iz katerih je urejeno odvajanje padavinske vode v jaške in od tod v kanalizacijo za meteorno ali drugo odpadno vodo. S tem se ob padavinah vse manj vode zadrži v našem ožjem in širšem bivalnem okolju, tla se hitro segrejejo in osušijo, poleg tega pa izgubimo vodo, ki bi jo lahko uporabili za druge namene. Nedvomno je naše bivalno okolje zaradi tega v sušnih obdobjih še bolj suho in vroče. Po nekaterih napovedih lahko v prihodnosti tudi v Sloveniji pričakujemo še bolj sušna obdobja in druge ekstremne vremenske pojave.

Voda postaja vse bolj dragocena in prav bi bilo da z njo tako tudi ravnamo. Obstaja več preprostih rešitev s katerimi lahko meteorno vodo iz streh stanovanjskih objektov zbiramo ali neposredno uporabljamo za zalivanje okolice. Poznamo različne zbiralnike, nato črpalke za zalivanje, enostavne cisterne priključene na odtočne cevi žlebov. Ena najpreprostejša rešitev pa je neposredni izliv iz odtočne cevi žleba (slika). Z njim lahko vodo usmerimo na travnato površino ob naši hiši, zberemo deževnico v večje vedro, ali pustimo, da se okolica hiše prekomerno namoči in si nabere »rezervo« za sušno obdobje. Takšna rešitev je enostavna in uresničljiva že za nekaj evrov.

Če predpostavimo, da ima povprečna streha stanovanjske hiše 150m2 in da v juniju, juliju in avgustu pade skupaj 400mm/m2 padavin, to pomeni, da iz naše strehe po nepotrebnem skozi poletje odteče 60.000 litrov vode oz. 60m3 meteorne vode. Zakaj ne bi vsaj nekaj te vode koristno uporabili, naredili nekaj zaloge za sušne dni, zalili travnate površine, rože, tla in morebitne vrtove? Vse to brez velike investicije v vodovodne sisteme in zbiralnike. Narava nam bo hvaležna, rastline se bodo boljše počutile, ravno tako tudi mi sami.

Še večji učinek pa bomo dosegli, če bi to nalogo opravljala večina gospodinjstev. S tem bi morda dosegli, da bi bil kakšen park bolj zelen, poletja v naši okolici bolj sveža in morda bi nam uspelo celo nekoliko znižati temperaturo v naselju ali mestu. V vsakem primeru pa bi porabili manj dragocene pitne vode za zalivanje, ki jo za enkrat še lahko natočimo iz večine vodovodnih omrežij v Sloveniji. Rešitev je torej na dlani, je preprosta, poceni, zahteva le nekaj volje in zavesti posameznika.

V kolikor imate dobro izkušnjo s kakšnim kleparjem, ki vam je namestil odtočni žleb, se priporočam za odziv.

Učinek: Manjša poraba pitne vode v sušnih dneh, enostavno zalivanje.

26. Priprava tople vode v toplejših mesecih

Kurilna sezona počasi mineva, ogrevalne naprave bomo izključili, kaj pa priprava tople vode v toplejših mesecih? V gospodinjstvih se še vedno prepogosto za segrevanje tople vode v toplejšem delu leta uporabljajo neekonomični električni grelniki vode (še posebej so problematični starejši nevzdrževani grelniki vode z veliko vodnega kamna v grelniku), peči na kurilno olje ali tudi peči na drva, ki jo zakurimo vsak večer za toplo vodo. Vsi trije načini priprave tople vode so neekonomični in jih je moč zamenjati z okolju in denarnici prijaznejšimi tehnologijami. Poleg tega imajo ti starejši načini segrevanja tople vode pogosto vključen grelnik vode manjših kapacitet, kar pomeni, da se zadnji družinski član umije le še z mlačno vodo.

Osredotočiti bi se morali na izkoriščanje alternativnih virov energije za segrevanje tople vode vsaj v toplejšem delu leta. Posebej primerni za pripravo tople vode so solarni sistemi, ki za ogrevanje vode neposredno izkoriščajo sevanje sonca, in toplotne črpalke, ki za ogrevanje vode izkoriščajo ogreti okoliški zrak. Kakšna je okvirna investicija v tovrstne sisteme, če za primer vzamemo potrebe po vodi za štiričlansko družino?:

• Nabava in montaža solarnega sistema: 2500 – 4000 Evrov (odvisno od tehnologije izbranih sončnih kolektorjev).


• Nabava in montaža toplotne črpalke za segrevanje tople vode (zrak-voda): 1500 – 2500 Evrov.
  

Solarni sistem je nekoliko dražji, vendar pri obratovanju skorajda nimamo stroškov, saj je energija sonca praktično brezplačna. Vendar pa moramo pri solarnem sistemu računati tudi na strošek zavarovanja sončnih kolektorjev. Vse pogostejše so namreč padavine s točo, ki so uničile že veliko sončnih kolektorjev in je dobro da jih zavarujemo.
Nabava in montaža toplotne črpalke stane nekoliko manj kot solarni sistem, vendar pa moramo računati na nekaj obratovalnih stroškov, ker se za delovanje sistema porablja električna energija. Obratovalni stroški toplotne črpalke so bistveno manjši kot pri običajnih električnih grelnikih vode (3 – 4 krat manj). V kolikor pa izberemo toplotno črpalko, ki nam poleg segrevanja tople vode hkrati hladi še izbrani prostor, lahko prihranimo tudi pri hlajenju (primer: http://www.termotehnika.com/tc2_lu.php).
Nekaj koristnih informacij, napotkov in proizvajalcev: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-12.PDF, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-17.PDF, http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT17.htm, http://www.termotehnika.com/toplotna_crpalka.php, http://www.zeussolar.si/index.php?page_id=4, http://www.nova.lentherminvest.si/.

Če torej razmišljate od zamenjavi sistema za ogrevanje tople vode je vredno razmisliti o zgornjih možnostih. Sicer še vedno obstajajo nekateri strahovi pred tovrstnimi sistemi, vendar lahko tudi iz prve roke podam primer, ko toplotna črpalka za segrevanje tople vode slovenskega proizvajalca deluje že od leta 1991 brez vsakega servisa vsako leto.

Učinek: Bolj ekonomična in okolju prijazna priprava tople v toplejšem delu leta.